Zbirka Mariborenzija

Védenje o zgodovini in sedanjosti mesta Maribor skozi gradivo, ki ga skrbno, natančno in pretehtano pridobiva in obdeluje Enota za domoznanstvo in posebne zbirke skozi več kot stoletno obdobje obstoja in razvoja knjižnice, od naslednice knjižnice Zgodovinskega društva v Mariboru v začetku 20. stoletja pa vse do danes kot osrednje knjižnice Univerze v Mariboru. Gradivo zbrano v zbirki mariborenziji omogoča raziskovanje, proučevanje in daje možnost opisovanja domačega okolja. Lokalno in mestno!
V zbirki: Štajerska
Iskanje znotraj zbirke
284 gradiv
Lipica
Datum izida 1860-[2012]
Prva številka je izšla leta 1860, nato je publikacija v rokopisu izhajala z občasnimi prekinitvami do letn. 63 (1941). Publikacija ima različne podnaslove: rokopisni list mariborskih bogoslovcev, list za bogoslovske vaje
13 gradiv
Stegenšek, Avguštin
Stegenšek Avguštin (1875-1920) je bil pionir slovenske umetnostne zgodovine ter začetnik naše spomeniške topografije. Rodil se je v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim. Leta 1920 je zbolel je za kostno jetiko in 26. marca umrl v Mariboru. Obiskoval je gimnazijo v Celju (1887–1888) in Mariboru (1888–1895), kjer je leta 1895 maturiral. Nadaljeval je s študijem na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru (1895-1899), kjer je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Leta 1899 je bil sprejet na Collegio Teutonico del Campo Santo v Rimu, kjer je študiral krščansko arheologijo in umetnostno zgodovino. V tem času je objavljal znanstvene članke v Römische Quartalschrift in Oriens Christianus in v mariborskem bogoslovnem glasilu Voditelj v bogoslovnih vedah. V Maribor se je vrnil leta 1902, kjer je dobil mesto profesorja pripravnika za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču, na katedri za cerkveno pravo. 1906 je bil v Gradcu promoviran za doktorja filozofije, kasneje leta 1907 pa je bil imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, na katedri za cerkveno pravo. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju, je Stegenška leta 1908 kot strokovnjaka s področja umetnostne zgodovine imenovala za častnega konservatorja na Štajerskem (za okraje Brežice, Celje, Konjice in Slovenj Gradec).V posebni knjižni zbirki Cerkveni spomeniki lavantinske škofije je izdal topografiji: Dekanija gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909). Leta 1912 je napisal Zgodovino pobožnosti sv. križevega pota. Bil je urednik časopisa Ljubitelj krščanske umetnosti, ki je prvo slovensko umetnostno glasilo. Deloval je tudi kot arhivar in knjižničar Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903.
15 gradiv
Kartografski načrti mesta Maribor
Kartografska zbirka UKM hrani klasično tiskano kartografsko gradivo kot so zemljevidi, topografske in druge karte, atlase in tudi mestne načrte. Načrti mesta Maribor pokrivajo desetletja mestnega razvoja vse do danes.
3 gradiva
Beran, Emerik. Zapuščina
Skladatelj, dirigent, glasbeni poustvarjalec in pedagog Emerik Beran (1868-1940) je živel v Mariboru kar trideset let (1898-1928) in za seboj pustil viden pečat. Leta 2003 je Beranova vnukinja Olga Beran - Rosina njegovo zapuščino predala Univerzitetni knjižnici Maribor. Digitaliziran del zbirke iz zapuščine obsega 4000 strani glasbenih rokopisov iz Beranovega skladateljskega opusa ter večji del fotografij in koncertnih lepakov., Emerik Beran je kot eden prvih temeljito in vsestransko izobraženih glasbenikov (bil je učenec slovitega češkega skladatelja Leoša Janáčka, igral je več glasbil), ki ni le odločilno vplival na glasbeno življenje Slovencev v štajerski prestolnici, ampak je bil tudi ugleden pedagog (profesor na Državnem moškem učiteljišču in na šoli Glasbene matice v Mariboru), poustvarjalec (zborovodja, dirigent, violončelist), organizator koncertov, glasbeni publicist in skladatelj obsežnega opusa vseh kompozicijskih zvrsti. Ves čas se je zavedal svojega slovanskega rodu v času narodnostnih trenj, vzgojil generacije slovenskega učiteljstva, se zavzemal za slovenske učence na učiteljišču, uvrščal v koncertne programe slovansko glasbo, povzdignil umetniško raven zbora Slovanske čitalnice in glasbenih prireditev ter v Mariboru prvi uvedel komorne koncerte. Zato ga upravičeno štejemo med tiste naturalizirane češke glasbenike, ki so pri nas pomagali graditi slovensko glasbeno kulturo. V Mariboru je bil učitelj našemu modernističnemu skladatelju Slavku Ostercu in kot honorarni profesor violončela na Državnem konservatoriju in šoli Glasbene matice v Ljubljani (1928–1936) tudi drugim številnim slovenskim glasbenikom (denimo Otonu Bajdetu, Bogu Leskovicu). Po prihodu v Ljubljano na povabilo ravnatelja Mateja Hubada je po osmih letih poučevanja na obeh ustanovah ostal v prestolnici do smrti, pokopan pa je v Mariboru.
11 gradiv
1 gradivo
Naznanila Tiskarne sv. Cirila in njene trgovine v Mariboru ...
Datum izida 1907
Izšla je samo ena številka.
Pohorje
Janez Koprivnik
Datum izida 1923
Ponatis Koprivnikovih prispevkov, ki so izhajali v Planinskem vestniku (1913-1919). Odbor Sokolskega društva v Mariboru je v uvodu objavil avtorjevo biografijo z naslovom Janez Koprivnik.
Sprotuletna vijolica
Datum izida 1846
Prvi slovenski dijaški rokopisni list. V začetku leta 1846 so ga v petih izvodih pričeli izdajati dijaki Klasične gimnazije v Mariboru: Ivan Ertl, Mihael Golob in Ivan Kocmut. Prva številka je izšla 14. januarja in nato redno vsako sredo. Po zaključku šolskega leta 1845/46 so se ustvarjalci razšli in Vijolica je usahnila. UKM hrani dva izvoda lista.
21 - 29 / 29
Na vrh