Zbirka Mariborenzija

Bibliografske zapise, zlasti o Štajerski, razdeljene v 12 področij, je sestavil Karel Verstovšek.

Prvi tiskani mariborski časnik, ki je bil namenjen nemškemu prebivalstvu Spodnje Štajerske. Od leta 1862 do 1865 je izhajal kot Correspondent für Untersteiermark, nato se je leta 1929 preimenoval v Mariborer Zeitung. Sprva je izhajal dvakrat ali trikrat tedensko, od leta 1914 dnevno. Vse do tridesetih let je bil politično nevtralen, nato je v 2. polovici tridesetih prevladal vpliv nacizma.

Univerzitetna knjižnica Maribor hrani o ustanovitvi čitalnice in njenem delovanju precej originalnega rokopisnega gradiva. Zbrano in urejeno je v Rokopisni zbirki, obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Korespondenca Slovanski čitalnici, III. Sejno gradivo in zapisniki, IV. Prireditve, V. Razne akcije in VI. Knjižnica.

Mariborsko bogoslovno glasilo, ki ga je leta 1897 ustanovil škof Mihael Napotnik. Urejala sta ga Franc Kovačič in Fran Ksaver Lukman.

PAUL SCHLOSSER (1876–1956) je bil zgodovinar in zbiralec ljudskega izročila, rojen 21. marca 1876 v Budimpešti. Po končani kadetnici v Wiener Neustadtu je do leta 1909 služboval pri 47. podpolkovniku v Mariboru in Gorici, nato je postal računski uradnik v Gradcu. Med leti 1910 in 1911 je kot mlad oficir avstrijske armade nadaljeval službovanje v Mariboru. Njegovo zanimanje za zgodovinsko preteklost, arheologijo in ljudsko izročilo je spodbudilo, da je v tem času na Pohorju zbiral tovrstno gradivo in pripovedi. Iz zanimanja za kartografijo je topografsko posnel prazgodovinska pohorska gradišča za dunajsko Akademijo znanosti ter hkrati študiral historično topografijo Maribora., Rezultate svojega dela je objavil v knjigi Der Sagenkreis von Poštela.Svoje prispevke je objavljal tudi v različnih revijah in časopisih: Zeitschrift des Hisorischen Vereins für Steiermark (Aus der Türken- und Franzosenzeit, Marburg an der Drau als Festung), Blätter für Geschichte und Heimatkunde der österreichischen Alpenländer (Die prähistorische Wallburg am Rečnikkogel, Unterirdische Gänge), Deutsche Rundschau für Geographie (Marburg an der Drau. Eine historisch-topographische Rekonstruktion), v dunajski Uraniji (Das vorgeschichtliche Kastell am Bachern in der Sage), frankfurtski Die Umschau (Die prähistorische Wallburg am Rečnikkogel) ter v graškem in mariborskem dnevnem časopisju. Pri svojem raziskovanju je izhajal zlasti iz katastrskih map, pri zbiranju ljudskega izročila pa je zaradi neznanja slovenskega jezika potreboval prevajalce, zato je v svojih prispevkih vključeval mariborsko okolico v nemško kulturno področje. Umrl je 27. maja 1956 v Gradcu. (Vir: Slovenski biografski leksikon, tretja knjiga, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1960–1971, str. 222).

Dr. Manica Špendal je slovenska muzikologinja iz Maribora. Ukvarja se z raziskovanjem življenja pomembnih glasbenih osebnosti in njihovih opusov, povezanih z Mariborom in SNG Maribor. Raziskala je tudi začetke slovenske opere v Mariboru, svoje izsledke pa je objavljala v različnih strokovnih revijah, leksikonih, enciklopedijah, pa tudi v knjigah.

Sprva izhajala trikrat tedensko, kasneje dvakrat tedensko. Lastnik, založnik in izdajatelj Franc Rakovič od leta 1915 založnik Konzorcij. Odgovorni urednik Franc Rakovič, od leta 1915 Viktor Cenčič nato Lav. Kemperle, Franjo Žebot, Vek. Stupan, Vlado Pušenjak in leta 1927 Januš Golec. Od 10. februarja 1925 do 7. januarja 1927 naslov Naša straža. Stalna priloga Narodnoobrambni vestnik izhajala med 1910-1915.

Izhajala od 1961 do 1994, ponovno začela izhajati 2006, Od l. 2006 dalje založnik Društvo študentov in podiplomcev Slovenije, Format se spreminja, Ima spletno izd.: Katedra (Spletna izd.) = ISSN 1854-4436

Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in Glazerjeve listine za posebne dosežke na umetniškem področju podeljuje Mestna občina Maribor, vse od leta 1978. O javnih priznanjih za kulturne ustvarjalce v Mariboru se je razmišljalo že sredi osemdesetih let preteklega stoletja. Na pobudo dr. Bruna Hartmana je bil leta 1987 sprejet Pravilnik o podeljevanju Glazerjevih nagrad. Ob osamosvojitvi Slovenije pa so Glazerjeve nagrade postale del mariborskega kulturnega življenja, pod občinskim okvirjem. Glazerjeve nagrade se ne omejujejo zgolj na umetniško delovanje v kulturi, ampak zajemajo tudi teoretično in organizacijsko delovanje. Mariborske kulturne nagrade nosijo ime Janka Glazerja (1893–1975), ki je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik.

Dr. Rudolf Gustav Puff (1808—1865) je bil publicist, zgodovinar in profesor, ki se je rodil v Holzbauereggu pri Grossflorianu, na nemškem ozemlju nekdanjega Mariborskega okrožja. Umrl je v Mariboru 20. junija 1865. Ljudsko in srednjo šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je na univerzi tudi končal študij prava in doktoriral iz filozofije 1830. leta. Še istega leta je postal suplent humanističnih razredov na mariborski gimnaziji. Leto kasneje je bil premeščen v Koper, vendar se je leta 1832 vrnil na gimnazijo v Maribor, kjer je poučeval nemški jezik, zgodovino in geografijo do upokojitve 11. julija 1862. Kot profesor je bil kljub svoji nemški nacionalnosti priljubljen. Pogosto se je zoperstavljal številnim grobostim, s katerimi so se nekateri profesorji lotevali dijakov. S simpatijami je v gimnaziji spremljal jezikovnokulturna strmljenja slovenske mladine. Leta 1846 so se mu dijaki mariborske klasične gimnazije poklonili v svojem dijaškem listu Sprotuletna vijolica. (Najstarejši slovenski rokopisni list hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, Rokopisna zbirka, Ms 133). Puff je spoštoval in upošteval Slovence, kar je dokazal tudi s tem, da je leta 1835 opravil izpit iz slovenščine. Slovensko kulturo je sprejemal kot kulturni del Štajerske in Avstrije. Veliko je potoval in spoznaval, zlasti štajersko pokrajino. Z njegovih potovanj so nastali številni zapisi in obilica zbranega gradiva o severovzhodnih Slovencih. Pisal je tudi pod psevdonimom Rudolph Bacherer. Leta 1843 je v Gradcu izdal prvi vodnik za potovanja po vsem slovenskem Štajerskem s številnimi statističnimi podatki. Vodnik vsebuje tudi prvi seznam slovenskih krajevnih imen, ki se razlikujejo od nemških. Osrednje Puffovo topografsko in zgodovinsko delo je monografija o Mariboru (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I/II), izšla v Gradcu leta 1847. Za Slovence najpomembnejše Puffovo delo pa je prav gotovo Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark, ki je izšlo v treh delih v letih 1853–1859. Dr. Rudolf Gustav Puff je bil pomemben publicist, ki je seznanjal Nemce s Slovenci in ki je zbral obsežno gradivo. Njegovo zapuščino hrani graški deželni arhiv ter nekaj drobcev tudi UKM v svoji Rokopisni zbirki. Na pogrebu so mu Slovenci izpolnili njegovo željo in mu na grobu »tudi eno slovensko zapeli«, kot so zapisale Novice leta 1865. (Avtor besedila: dr. Vlasta Stavbar, vir: V. Stavbar, Rudolf Gustav Puff. Nemci in Maribor. Maribor 2012, str. 126–127).

Dr. Otmar Reiser (1861–1936) je bil svetovna avtoriteta na področju ornitologije. Izhaja iz mariborske družine Reiser, ki je do 2. svetovne vojne živela v Mariboru in gospodarsko ter družbeno zaznamovala Štajersko. Reiser je raziskoval ptice v okolici domačega Maribora, kjer je ustvaril zbirko okrog 16.000 jajc in ptičjih mehov. Udeležil se je ekspedicije v Brazilijo, od koder je opisal nove vrste ptičev. Večino ustvarjalnega življenja je posvetil raziskavam ptic Balkana. Deloval je v okviru Zemaljskega muzeja v Sarajevu in organiziral ekspedicije v države Balkanskega polotoka. V sarajevskem muzeju je zapustil zbirko 9226 ptičjih mehov, v dunajskem muzeju pa okrog 12.000 jajc. Njegova bibliografija obsega 140 del, najpomembnejši sta pregled ptic mariborske okolice: Die Vögel in Marburg a. d. Drau in monografija Ornis Balcanica. (avtor besedila: prof. dr. Franc Janžekovič, vir fotografije: Wikipedia).

Izhajale so trikrat tedensko v obdobju 9. november 1918-16. december 1919. Izdajalo jih je Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik Franjo Žebot. Tiskala Tiskarna sv. Cirila. (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 40)

Mariborski klopotec je izdajala Jugoslovanska matica. Izhajal je v Mariboru v obdobju 1926-1928. Vsako leto je izšla ena ilustrirana številka. Uredniki: Lojze Strašnik (1926), Makso Šnuderl (1927), Stanko Detela (1928). (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 44)

Urednik revije je bil Avguštin Stegenšek. Izšle so štiri številke.

Od leta 1930 je podnasl.: Glasilo Konjerejskega društva za mariborsko oblast. Uredniki: Rudolf Ozim (1925-1926), Vekoslav Cizelj (1926, 2-1928), Stanko Detela (1928-1930). Bil je dvomesečnik, tiskala ga je Mariborska tiskarna. List se je kasneje združil s Kmetovalcem. (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 38), Leta 1931 se združi z listoma Kmetovalec in Naše gorice v list: Kmetovalec, Dvomesečnik

Od leta 1925 do 1931 je naslov Koledar nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, Leta naslov 1937: Mariborski zadružni koledar

Podnaslov se spreminja.

Slovensko narodno gledališče Maribor je največja nacionalna kulturna ustanova, ki s svojo lastno dramsko, operno, baletno in koncertno produkcijo bogati slovenski kulturni prostor že skoraj stoletje. Je edina gledališka hiša v Sloveniji, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. Prispevek k bogati zgodovini SNG Maribor, ki je v mestu dobilo svoj domicil že leta 1785 in načrtno zgrajeno gledališko poslopje na vogalu današnjih Slovenske in Gledališke ulice, leta 1851. Z letom 1919 se je v gledališču na Slomškovem trgu začelo obdobje slovenskega poklicnega gledališča, ki je strnjeno trajalo do leta 1941, ko je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so nato spet obnovili leta 1945. Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Za desetletja praktično nespremenjenim pročeljem gledališča, se je odvijala in še teče bogata in raznolika umetniška produkcija. Kamenček k mozaiku zgodovine SNG Maribor in umetniške ustvarjalnosti tudi v širšem pomenu predstavlja bogata zbirka plakatov za uprizoritve v obdobju produkcije med leti 1920 – 1941, ki jih hrani Zbirka drobnih tiskov UKM.