Zbirka Mariborenzija

Védenje o zgodovini in sedanjosti mesta Maribor skozi gradivo, ki ga skrbno, natančno in pretehtano pridobiva in obdeluje Enota za domoznanstvo in posebne zbirke skozi več kot stoletno obdobje obstoja in razvoja knjižnice, od naslednice knjižnice Zgodovinskega društva v Mariboru v začetku 20. stoletja pa vse do danes kot osrednje knjižnice Univerze v Mariboru. Gradivo zbrano v zbirki mariborenziji omogoča raziskovanje, proučevanje in daje možnost opisovanja domačega okolja. Lokalno in mestno!
V zbirki: Štajerska
Iskanje znotraj zbirke
14913 gradiv
Marburger Zeitung
Datum izida 1862-1945
Prvi tiskani mariborski časnik, ki je bil namenjen nemškemu prebivalstvu Spodnje Štajerske. Od leta 1862 do 1865 je izhajal kot Correspondent für Untersteiermark, nato se je leta 1929 preimenoval v Mariborer Zeitung. Sprva je izhajal dvakrat ali trikrat tedensko, od leta 1914 dnevno. Vse do tridesetih let je bil politično nevtralen, nato je v 2. polovici tridesetih prevladal vpliv nacizma.
8 gradiv
Nagovori Antona Martina Slomška v zvezi s poukom slovenščine v celovškem bogoslovju
Slomškovi nagovori, ki jih hrani UKM v Rokopisni zbirki, vsebujejo osem nagovorov iz obdobje od 1821 do 1836, s katerimi je Slomšek pozival k poučevanju slovenščine, ki jo je imel za »enega največjih božjih darov«. Nagovori na skupno 42 listih so zapisani v bohoričici in nemščini.
11 gradiv
2279 gradiv
Straža : neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Datum izida 1909-1927
Sprva izhajala trikrat tedensko, kasneje dvakrat tedensko. Lastnik, založnik in izdajatelj Franc Rakovič od leta 1915 založnik Konzorcij. Odgovorni urednik Franc Rakovič, od leta 1915 Viktor Cenčič nato Lav. Kemperle, Franjo Žebot, Vek. Stupan, Vlado Pušenjak in leta 1927 Januš Golec. Od 10. februarja 1925 do 7. januarja 1927 naslov Naša straža. Stalna priloga Narodnoobrambni vestnik izhajala med 1910-1915.
67 gradiv
Slovanska čitalnica Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor hrani o ustanovitvi čitalnice in njenem delovanju precej originalnega rokopisnega gradiva. Zbrano in urejeno je v Rokopisni zbirki, obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Korespondenca Slovanski čitalnici, III. Sejno gradivo in zapisniki, IV. Prireditve, V. Razne akcije in VI. Knjižnica.
19 gradiv
Voditelj v bogoslovnih vedah
Datum izida 1898-1916
Mariborsko bogoslovno glasilo, ki ga je leta 1897 ustanovil škof Mihael Napotnik. Urejala sta ga Franc Kovačič in Fran Ksaver Lukman.
408 gradiv
Katedra : študentski list
Datum izida 1961-2011
Izhajala od 1961 do 1994, ponovno začela izhajati 2006, Od l. 2006 dalje založnik Društvo študentov in podiplomcev Slovenije, Format se spreminja, Ima spletno izd.: Katedra (Spletna izd.) = ISSN 1854-4436
15 gradiv
3 gradiva
Ljubitelj krščanske umetnosti
Datum izida 1914
Urednik revije je bil Avguštin Stegenšek. Izšle so štiri številke.
12 gradiv
Mariborski koledar
Datum izida 1925-1937
Od leta 1925 do 1931 je naslov Koledar nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, Leta naslov 1937: Mariborski zadružni koledar
4 gradiva
Mariborski teden ... : velika gospodarska in kulturna revija
Datum izida 1932-1961
Podnaslov se spreminja.
284 gradiv
Lipica
Datum izida 1860-[2012]
Prva številka je izšla leta 1860, nato je publikacija v rokopisu izhajala z občasnimi prekinitvami do letn. 63 (1941). Publikacija ima različne podnaslove: rokopisni list mariborskih bogoslovcev, list za bogoslovske vaje
13 gradiv
Stegenšek, Avguštin
Stegenšek Avguštin (1875-1920) je bil pionir slovenske umetnostne zgodovine ter začetnik naše spomeniške topografije. Rodil se je v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim. Leta 1920 je zbolel je za kostno jetiko in 26. marca umrl v Mariboru. Obiskoval je gimnazijo v Celju (1887–1888) in Mariboru (1888–1895), kjer je leta 1895 maturiral. Nadaljeval je s študijem na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru (1895-1899), kjer je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Leta 1899 je bil sprejet na Collegio Teutonico del Campo Santo v Rimu, kjer je študiral krščansko arheologijo in umetnostno zgodovino. V tem času je objavljal znanstvene članke v Römische Quartalschrift in Oriens Christianus in v mariborskem bogoslovnem glasilu Voditelj v bogoslovnih vedah. V Maribor se je vrnil leta 1902, kjer je dobil mesto profesorja pripravnika za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču, na katedri za cerkveno pravo. 1906 je bil v Gradcu promoviran za doktorja filozofije, kasneje leta 1907 pa je bil imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, na katedri za cerkveno pravo. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju, je Stegenška leta 1908 kot strokovnjaka s področja umetnostne zgodovine imenovala za častnega konservatorja na Štajerskem (za okraje Brežice, Celje, Konjice in Slovenj Gradec).V posebni knjižni zbirki Cerkveni spomeniki lavantinske škofije je izdal topografiji: Dekanija gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909). Leta 1912 je napisal Zgodovino pobožnosti sv. križevega pota. Bil je urednik časopisa Ljubitelj krščanske umetnosti, ki je prvo slovensko umetnostno glasilo. Deloval je tudi kot arhivar in knjižničar Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903.
21 gradiv
7 gradiv
Reiser, Otmar
Dr. Otmar Reiser (1861–1936) je bil svetovna avtoriteta na področju ornitologije. Izhaja iz mariborske družine Reiser, ki je do 2. svetovne vojne živela v Mariboru in gospodarsko ter družbeno zaznamovala Štajersko. Reiser je raziskoval ptice v okolici domačega Maribora, kjer je ustvaril zbirko okrog 16.000 jajc in ptičjih mehov. Udeležil se je ekspedicije v Brazilijo, od koder je opisal nove vrste ptičev. Večino ustvarjalnega življenja je posvetil raziskavam ptic Balkana. Deloval je v okviru Zemaljskega muzeja v Sarajevu in organiziral ekspedicije v države Balkanskega polotoka. V sarajevskem muzeju je zapustil zbirko 9226 ptičjih mehov, v dunajskem muzeju pa okrog 12.000 jajc. Njegova bibliografija obsega 140 del, najpomembnejši sta pregled ptic mariborske okolice: Die Vögel in Marburg a. d. Drau in monografija Ornis Balcanica. (avtor besedila: prof. dr. Franc Janžekovič, vir fotografije: Wikipedia).
12 gradiv
Verstovšek, Karel: Seznam historičnih člankov v raznih časopisih
Bibliografske zapise, zlasti o Štajerski, razdeljene v 12 področij, je sestavil Karel Verstovšek.
32 gradiv
Konjerejec : glasilo Konjerejskega društva za Mariborsko oblast
Datum izida 1925-1930
Od leta 1930 je podnasl.: Glasilo Konjerejskega društva za mariborsko oblast. Uredniki: Rudolf Ozim (1925-1926), Vekoslav Cizelj (1926, 2-1928), Stanko Detela (1928-1930). Bil je dvomesečnik, tiskala ga je Mariborska tiskarna. List se je kasneje združil s Kmetovalcem. (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 38), Leta 1931 se združi z listoma Kmetovalec in Naše gorice v list: Kmetovalec, Dvomesečnik
130 gradiv
Male novice
Datum izida 1918-1919
Izhajale so trikrat tedensko v obdobju 9. november 1918-16. december 1919. Izdajalo jih je Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik Franjo Žebot. Tiskala Tiskarna sv. Cirila. (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 40)
3 gradiva
Mariborski klopotec
Datum izida 1926-1928
Mariborski klopotec je izdajala Jugoslovanska matica. Izhajal je v Mariboru v obdobju 1926-1928. Vsako leto je izšla ena ilustrirana številka. Uredniki: Lojze Strašnik (1926), Makso Šnuderl (1927), Stanko Detela (1928). (Vir: Bibliografija o Mariboru: Mariborska periodika. Sestavil Bernard Rajh. Maribor 1979, str. 44)
10 gradiv
Puff, Rudolf Gustav
Dr. Rudolf Gustav Puff (1808—1865) je bil publicist, zgodovinar in profesor, ki se je rodil v Holzbauereggu pri Grossflorianu, na nemškem ozemlju nekdanjega Mariborskega okrožja. Umrl je v Mariboru 20. junija 1865. Ljudsko in srednjo šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je na univerzi tudi končal študij prava in doktoriral iz filozofije 1830. leta. Še istega leta je postal suplent humanističnih razredov na mariborski gimnaziji. Leto kasneje je bil premeščen v Koper, vendar se je leta 1832 vrnil na gimnazijo v Maribor, kjer je poučeval nemški jezik, zgodovino in geografijo do upokojitve 11. julija 1862. Kot profesor je bil kljub svoji nemški nacionalnosti priljubljen. Pogosto se je zoperstavljal številnim grobostim, s katerimi so se nekateri profesorji lotevali dijakov. S simpatijami je v gimnaziji spremljal jezikovnokulturna strmljenja slovenske mladine. Leta 1846 so se mu dijaki mariborske klasične gimnazije poklonili v svojem dijaškem listu Sprotuletna vijolica. (Najstarejši slovenski rokopisni list hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, Rokopisna zbirka, Ms 133). Puff je spoštoval in upošteval Slovence, kar je dokazal tudi s tem, da je leta 1835 opravil izpit iz slovenščine. Slovensko kulturo je sprejemal kot kulturni del Štajerske in Avstrije. Veliko je potoval in spoznaval, zlasti štajersko pokrajino. Z njegovih potovanj so nastali številni zapisi in obilica zbranega gradiva o severovzhodnih Slovencih. Pisal je tudi pod psevdonimom Rudolph Bacherer. Leta 1843 je v Gradcu izdal prvi vodnik za potovanja po vsem slovenskem Štajerskem s številnimi statističnimi podatki. Vodnik vsebuje tudi prvi seznam slovenskih krajevnih imen, ki se razlikujejo od nemških. Osrednje Puffovo topografsko in zgodovinsko delo je monografija o Mariboru (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I/II), izšla v Gradcu leta 1847. Za Slovence najpomembnejše Puffovo delo pa je prav gotovo Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark, ki je izšlo v treh delih v letih 1853–1859. Dr. Rudolf Gustav Puff je bil pomemben publicist, ki je seznanjal Nemce s Slovenci in ki je zbral obsežno gradivo. Njegovo zapuščino hrani graški deželni arhiv ter nekaj drobcev tudi UKM v svoji Rokopisni zbirki. Na pogrebu so mu Slovenci izpolnili njegovo željo in mu na grobu »tudi eno slovensko zapeli«, kot so zapisale Novice leta 1865. (Avtor besedila: dr. Vlasta Stavbar, vir: V. Stavbar, Rudolf Gustav Puff. Nemci in Maribor. Maribor 2012, str. 126–127).
1 - 20 / 22
Na vrh