Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in Glazerjeve listine za posebne dosežke na umetniškem področju podeljuje Mestna občina Maribor, vse od leta 1978. O javnih priznanjih za kulturne ustvarjalce v Mariboru se je razmišljalo že sredi osemdesetih let preteklega stoletja. Na pobudo dr. Bruna Hartmana je bil leta 1987 sprejet Pravilnik o podeljevanju Glazerjevih nagrad. Ob osamosvojitvi Slovenije pa so Glazerjeve nagrade postale del mariborskega kulturnega življenja, pod občinskim okvirjem. Glazerjeve nagrade se ne omejujejo zgolj na umetniško delovanje v kulturi, ampak zajemajo tudi teoretično in organizacijsko delovanje. Mariborske kulturne nagrade nosijo ime Janka Glazerja (1893–1975), ki je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik.
Iskanje znotraj zbirke
111 gradiv
Ritonja, Branimir: Portreti Glazerjevih nagrajencev (1987–2022)
Branimir Ritonja (1961, Maribor) je aktivni slovenski fotograf, ki ima zabeleženih čez 50 samostojnih razstav, sodeloval je na preko 600 skupinskih, za svoja dela pa je prejel tudi več kot 110 nagrad, med drugim Plaketo Francoske fotografske zveze in Glazerjevo nagrado z listino za dosežke na področju kulture. Je avtor večine portretov nagrajencev, v knjigi Petindvajset let Glazerjevih nagrad, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2011, ki jih hrani tudi Univerzitetna knjižnica Maribor. V črno-beli fotografiji je upodobil tudi prejemnike nagrad za obdobje 2012 – 2022, ki v UKM zaokrožujejo celoto.
1 - 1 / 1
Na vrh