Stegenšek Avguštin (1875-1920) je bil pionir slovenske umetnostne zgodovine ter začetnik naše spomeniške topografije. Rodil se je v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim. Leta 1920 je zbolel je za kostno jetiko in 26. marca umrl v Mariboru. Obiskoval je gimnazijo v Celju (1887–1888) in Mariboru (1888–1895), kjer je leta 1895 maturiral. Nadaljeval je s študijem na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru (1895-1899), kjer je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Leta 1899 je bil sprejet na Collegio Teutonico del Campo Santo v Rimu, kjer je študiral krščansko arheologijo in umetnostno zgodovino. V tem času je objavljal znanstvene članke v Römische Quartalschrift in Oriens Christianus in v mariborskem bogoslovnem glasilu Voditelj v bogoslovnih vedah. V Maribor se je vrnil leta 1902, kjer je dobil mesto profesorja pripravnika za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču, na katedri za cerkveno pravo. 1906 je bil v Gradcu promoviran za doktorja filozofije, kasneje leta 1907 pa je bil imenovan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, na katedri za cerkveno pravo. Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju, je Stegenška leta 1908 kot strokovnjaka s področja umetnostne zgodovine imenovala za častnega konservatorja na Štajerskem (za okraje Brežice, Celje, Konjice in Slovenj Gradec).V posebni knjižni zbirki Cerkveni spomeniki lavantinske škofije je izdal topografiji: Dekanija gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909). Leta 1912 je napisal Zgodovino pobožnosti sv. križevega pota. Bil je urednik časopisa Ljubitelj krščanske umetnosti, ki je prvo slovensko umetnostno glasilo. Deloval je tudi kot arhivar in knjižničar Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903.
